Dolenjska, drugačna doživetja

Novomeški poletni večeri

NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI
3.7. do 22.8.2020
Predstave in literarni pogovori
Na terasi pred kavarno Goga
Vstopnine ni

Poletje na Glavnem trgu


Novo dojemanje časa, epidemija, prisluškovanje naravi, pomembnost vloge žensk, igranje, humor, življenje na drugačnih obratih, begunci, posebne razmere … so teme, ki so nam letos ukrojile življenje po novih merah. Zato ne preseneča, da so letošnji dogodki podobni našemu novemu utripu. Kot vedno gostimo vrhunske mojstre in mojstrice pisane besede, ki zmorejo pogledati globlje in ne samo z višav opazovati ta naš ljubi svet. V Novomeške poletne večere smo vtkali igrivi festival uličnega gledališča Rudi Potepuški, ne samo za otroke, pač pa za vse generacije. Več prostora smo namenili glasbi in šumenju besed. Vstopnine, kot ste že navajeni, ni. Vsebina ostaja neprecenljiva. Dobrodošli na najlepšem trgu v Sloveniji.


Petek, 3. 7., ob 20. uri

Lijevo, desno, glumac

Zijah Sokolović, monokomedija

»Iluzijo zamenjam z realnostjo in realnost z iluzijo tako, da nenehno potujem,« pravi Zijah Sokolović. Tudi tokrat bo mojster kabareja duhovito in šarmantno segel v srž gledališke biti. Na visokih in hitrih obratih bo rezal nevidno ločnico med igralcem v realnosti in umetnikom na odru. Dramske razsežnosti človeške biti bo s skoki v globino analiziral s kirurško natančnostjo, pardon, gledališko objektivno. Predstava bo v jeziku Zijaha Sokolovića, ki je razumljiv vsem.

Četrtek, 9. 7., ob 20. uri

Svoboda je glagol

Boris A. Novak in Klavdija Kotar
Pogovor o pesniški zbirki Lunin koledar

Po epski norosti, kot pravi Boris eposu Vrata nepovrata, ki obsega kar 44.000 verzov v treh knjigah na 2.300 straneh (2014–17), je sestavil Lunin koledar, v katerem je vsak dan v letu predstavljen s svojo pesmijo. Pesem torej za vsak dan v letu, ker pa je leto vedno prekratko, je pesnik v Luninem koledarju dodal še nekaj mesecev, kak teden ima osem ali več dni … vsak dan nosi s sabo spomine in upanje, je rojstni dan, obletnica smrti, praznik. V zbirki beremo pesmi posvečene pisateljem, igralcem, lutkarjem, filozofom, aktivistom … in tako je Lunin koledar tudi majhna enciklopedija slovenskega duha.

Ob 21.30

Utrip drevesa

svetlobna instalacija, Svetlobna gverila
Janez Grošelj in Sabina Černič

Objemate drevesa? Tokrat bodo vaši dotiki dejansko oživili drevo in srce vtkano v njegovo krošnjo. S polaganjem rok, ali objemi, boste vplivali na vhodno točko in tako osvetljevali drevesno krošnjo, ki sledi ritmu srčnega utripa. Številni LED trakovi ustvarjajo strukturo podobno ožilju človeškega telesa. Da bo zadeva skrajno resna dodajmo, da so LED trakovi programirani s pomočjo strojne opreme Arduino, ki omogoča stopenjske prehode svetlobnih jakosti v krošnji. Tokrat sodelujemo s festivalom Svetlobna gverila, ki osvetljuje vlogo umetnikov v vsakdanjem življenju in prinaša več svetlobe v sooblikovanje javnega prostora.

Sobota, 11. 7., ob 10. uri

Ovbe, Kekec, ujma gre

Andrej Rozman Roza, Barbara Bulatović,
lutkovna predstava (35 min)

Predstava je narejena po prvi Kekčevi prigodi, ki jo je Josip Vandot opisal v knjigi Kekec na hudi poti. Še preden je ukanil samotarsko zeliščarico Pehto in divjega lovca Bedanca, se je Kekec s svojo starejšo polsestro Jerico izgubil, tako da sta namesto do Tretje doline prišla do dveh bajeslovnih bitij, gorske vile Škrlatice in divjega moža Prisanka, pri katerem Kekcu grozi, da bo moral vse življenje pasti divje koze.
Besedilo in režija: Andrej Rozman Roza, Barbara Bulatović. Lutke in scena: Barbara Bulatović. Animirata in nastopata: Andrej Rozman Roza in Barbara Bulatović. Glasba: Nino de Gleria. Oblikovanje luči: Anže Kreč. Zlate roke: Paola Korošec, Barbara Stupica, Mitja Ritmanič.

Torek, 14. 7., ob 20. uri

Kriminal, samota, ljubezen in upor

Suzana Tratnik in Aljoša Harlamov
Predstavitev knjige Norhavs na vrhu hriba

»Najbrž zdaj popustljivo in naklonjeno razmišljate, da ta mlada ženska (petindvajset jih štejem) že ni mogla narediti nič tako groznega. Nikogar ni ubila in skrila njegovega trupla, da bi zdaj morala pisati cel roman. O, verjemite, tale mlada ženska je naredila prav vse to.« Roman Suzane Tratnik se bere kot napeta kriminalka, vendar naj vas to ne zavede: to je neke vrste kriminalka. Toda obenem je tudi zgodba o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni. Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka, publicistka in lezbična aktivistka. Za svoja prozna dela je prejela številne nagrade, leta 2007 tudi nagrado Prešernovega sklada za literaturo.


Četrtek, 16. 7., ob 20. uri

Kdo so čarovnice danes?

Lilijana Burcar, Tea Hvala, Dragica Čeč in Mitja Sadek
Pogovor o knjigi Kaliban in čarovnica

Prav v protifevdalnih bojih prvič v evropski zgodovini zasledimo dokaz o obstoju samoorganiziranega ženskega gibanja, ki je nasprotovalo veljavnemu redu in sodelovalo pri oblikovanju alternativnih modelov življenja v skupnosti. Iz boja proti fevdalni oblasti so izšli tudi prvi organizirani poskusi nasprotovanja prevladujočim spolnim normam in vzpostavitve egalitarnejših odnosov med ženskami in moškimi. Skupaj z zavrnitvijo tlake in tržnih razmerij so te zavestne oblike družbene transgresije ustvarile močno alternativo – ne le fevdalizmu, temveč tudi kapitalističnemu redu, ki ga je nadomestil. Ženske so pokazale, da je bil drugačen svet mogoč, nas pa nagovarjajo, da se vprašamo, zakaj se ni uresničil.


Torek, 21. 7., ob 20. uri

Oči barve čevljev

Petar Andonovski in Sašo Puljarević
Pogovor o literarnem opusu Petra Andonovskega

Petar Andonovski (1987), eden najpomembnejših makedonskih avtorjev svoje generacije, je doslej izdal pesniško zbirko Ментален простор (Mentalni prostor, 2008) ter romane Очи со боја на чевли (Oči barve čevljev, 2013), Телото во кое треба да се живее (Telo, v katerem je treba živeti, 2015) in Страв од варвари (Strah pred barbari, 2018). S prvim romanom se je uvrstil med finaliste nagrade EU za književnost in makedonske nagrade za najboljši roman leta, z drugim romanom je slednjo leta 2015 tudi dobil. V Sloveniji je bil gost na festivalu Vilenica. Letos je gost pisateljske rezidence v Novem mestu v okviru evropskega projekta Reading Balkans.

Četrtek, 23. 7., ob 20.uri

Ko živali in narava spregovorijo

Boris Kolar in Agata Tomažič
Predstavitev knjige Trinajst

Večno prezaposleni potnik na letalu strmoglavi … in nadaljuje svojo pot pod morjem kot morsko bitje, s skoraj meditativnim opazovanjem dogajanja pod gladino. Medvedka izgubita službo v cirkusu in se ob pomoči kolegice iz gozda počasi pripravljata na to, da bosta opustila svoje človeške navade. Avtor nas vabi, da prisluhnemo sokovom v rastlinah in aktiviramo vonj kot psi, medvedje, se navdušujemo od prvih znakih pomladi in vsesplošnemu rajanju in zamolknemo v tesnobi pred prihajajočo zimo. Boris Kolar je biolog, ekolog, pisatelj in kolumnist. Z romanom Iqball hotel (2009) je bil nominiran za nagrado kresnik. Kratke zgodbe je doslej objavljal revijalno ter v izboru kratke proze Dogodek v mestu (Založba Goga, 2013).


Četrtek, 30. 7., ob 20. uri

Rimske počitnice 2020

Janko Petrovec in Marko Sosič
Predstavitev knjige Karantena. Rim., dnevniški zapiski v času epidemije

Zapiski iz karantene, iz časa novega koronavirusa, iz Rima – prestolnice prvega žarišča epidemije v Evropi. Samota in stiska sprožata tudi spomine na druge nesreče – iz mest, ki so jih porušili potresi, z ladij, ki rešujejo begunce. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji. Janko Petrovec je človek številnih poklicev – poznamo ga kot prevajalca iz italijanščine, kot gledališkega igralca in dobitnika Borštnikove nagrade, kot nagrajenega novinarja in dolgoletnega sodelavca RTV Slovenija. Od leta 2016 je dopisnik iz Rima.

Torek, 4. 8., ob 20. uri

Valter brani Sarajevo 21. stoletja

Ahmed Burić in Ervin Hladnik Milharčič
Pogovor o knjigi Ti je smešno, da mi je ime Donald?

Vabljeni ste na vožnjo z Ahmedom Burićem in zgovornim taksistom Donaldom. Veteran vojne za Sarajevo, Donald Meerbach, v sočnem monologu preskakuje iz anekdote v anekdoto, prek min, snajperjev, do pariške bolnice. Donald pripoveduje tudi o srečnejšem povojnem času, ko si ustvari družino, donosno podjetje in vse bolj ugotavlja, da živi v mestu, ki pravzaprav ni več njegovo. A glavni junak knjige ostaja jezik – duhovit sarajevski govor, poln besednih iger. Bolj kot zgodovinska resnica pripovedovalca zanima zgodba in globlja resnica o človeški naravi, ki proseva iz nje. Avtor Ahmed Burić je pesnik (pri Založbi Goga je izšel izbor njegovih pesmi Vrata raja, 2016), pisatelj, kolumnist spletnega portala Radio Sarajevo in Dnevnika.

Četrtek, 6. 8., ob 20. uri

Lukenj premalo, ljudi preveč.

Andrej Blatnik in Luka Piletič
Predstavitev romana Luknje

Glavni junak antiutopičnega romana preživi nasilno srečanje in se s svojim rešiteljem poda na reševanje sveta – s pomočjo umetnosti, kar se še njemu zdi precej donkihotsko. Roman duhovito preigrava najrazličnejše žanre, od dialoškega do dokumentarističnega romana, s številnimi referencami na jugoslovansko politiko in popkulturo, kot smo pri Blatniku vajeni, pa tudi na klasična dela svetovne književnosti. A suspenz junakove misije priklene tudi bralca, ki bo kakšen namig na kulturno zgodovino spregledal. Andrej Blatnik je pisatelj, profesor, urednik.

Sobota, 8. 8., ob 10. uri

Zrcalce

Lutkovno gledališče Nebo
predstava (40 min), 3 +

Zrcalce je zgodba o gozdnih živalih. Na gozdni jasi zajec najde zrcalce in v njem uzre svojo podobo. Vesel, da je našel svojo "sliko", jo pokaže drugim živalim, a vsaka od njih trdi, da je slika njena. Nazadnje sliko medved odnese k svoji družini in na njej res vsi prepoznajo medvedjo glavo. Ker je poleg živali in rastlin prav les največje bogastvo gozdov, so lutke narejene iz lesa. Celoten vtis dopolnjuje glasba, izvajana pretežno z lesenimi inštrumenti.
Po besedilu Grigorja Viteza priredila Petra Stare. Režija: Petra Stare. Likovna zasnova: Andrej Štular. Glasba: Katja Stare. Animacija: Andrej Štular in Petra Stare.

Torek, 11. 8., ob 20. uri

Govorite francosko?

Velibor Čolić in Ksenija Horvat
Pogovor o knjigi Priročnik za azilante

Priročnik za azilante je najbolj znan roman Veliborja Čolića, ki opisuje svojo izkušnjo pisatelja, ki pride v Pariz, da bi rešil golo življenje, znajde pa se v državi, ki je niti malo ne pozna, katerega jezika ne govori, zato se znajde v vlogi slabo oblečenega, nemega brezdomca, ki začne graditi svoje življenje povsem na novo. V luči trenutnih dogajanj v Evropi je Priročnik za azilante pretresljiv, a tudi duhovit, topel, človeški dokument o procesu asimilacije, o begunstvu in sodobni francoski družbi. Francoska akademija je Veliborju Čoliću leta 2014 podelila nagrado za posebne zasluge na področju francoskega jezika in književnosti. Njegove knjige so prevedene v vse glavne evropske jezike, leta 2017 je v slovenščini pri založbi Goga izšel njegov roman Sarajevski omnibus, ki je bil pri strokovni in širši javnosti zelo dobro sprejet.

Torek, 18. 8., ob 20. uri

Nož v usta, vilice v oči, pot pod noge!

Agata Tomažič in Mirt Komel
Predstavitev zbirke kratkih zgodb Nož v ustih

Samotni junaki kratkih zgodb so upanje na svetlejšo prihodnost najverjetneje že opustili, a avtorica jih najde v na prvi pogled nepomembnih, zato pa toliko bolj povednih trenutkih, ki za hip nakažejo možnost sprememb. Kako bo na pogled bleščeča premožna družina prenesla obisk levičarskega hčerinega izvoljenca? Svetovljanska ženska srečanje z morebitnim najemnikom, ki prihaja iz Sirije, ali s šovinističnim kmetom, ki prodaja drva? Agata Tomažič je izdala tri leposlovne knjige – Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015), Zakaj potujete v take dežele? (CZ, 2016, nagrada krilata želva) in roman Tik pod nebom (Goga, 2017) ter je soavtorica Blodnika po Istri (Društvo za dolgovezenje, 2019).

Četrtek, 20. 8., ob 20. uri

Na zajtrku z Opus Dei

Tone Hočevar in Slavko Bobovnik
Pogovor o knjigi Skušnjave

Skušnjave nas popeljejo v zaodrje krvavih diktatur, političnih spletk, neresnic in polresnic, cenzure, pa tudi dvomov in dilem, s katerimi se je v svoji novinarski karieri spopadal avtor. Pripovedujejo o prijateljstvih, ki so se tkala med novinarskimi kolegi, ter živo opisujejo tako izjemne dogodke, kot so srečanje z Gregoriem Fuentesom, Hemingwayevim čolnarjem in »starcem« iz novele Starec in morje, pogovor s predsednikom Giuliom Andreottijem in prisostvovanje na delovnih zajtrkih Opusa Dei. Tone Hočevar je bil novinar in dopisnik Dela, Republike, RTV Slovenija in je rojen pripovedovalec, ki bralca potegne v osrčje viharnih trenutkov, ko se je pisala zgodovina.


Sobota, 22. 8., ob 10. uri

Kaj je videla žirafa Zdenka?

Lutkomotiva, lutkovna predstava

Ko je žirafa Zdenka stegnila svoj dolgi vrat daleč daleč čez domači plot, je opazila, da je svet precej bolj pisan, kot se ji je zdelo. Radovednost in pogum sta jo gnala, da je kar iz pravljice v pravljico prepotovala svet. Spoznavala je tuje pokrajine in eksotične živali, odkrivala čudodelne predmete in neznano glasbo … Vse se ji je zdelo novo in drugačno, le nauki in modrosti zgodb so bili tako zelo domači. Pa jo je presvetlilo, da smo prebivalci sveta zelooo različni, a smejimo in žalostimo se zaradi istih se reči.

Ustvarjalci in izvajalci predstave: Polonca Bartolj, Erik Staniša in Janez Badovinac.


Novomeški poletni večeri

Lokacija

Glavni trg pred Knjigarno Goga
Glavni trg 6
8000 Novo mesto

Kontakt

Založba Goga
(07) 393 08 11
goga@goga.si

Moja Slovenija