Grad Hmeljnik

Na gozdnatem pobočju nad Karteljevim stoji grad Hmeljnik, katerega mogočne razvaline že stoletja zaznamujejo dolenjsko pokrajino. Velja za enega pomembnejših primerov grajske arhitekture na Dolenjskem, njegova zgodovina pa sega vse do 12. stoletja. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1217.

Najstarejše romansko grajsko jedro so skozi stoletja širili in prilagajali. Zaradi nevarnosti turških vpadov so grad obdali z dvojnim obrambnim obzidjem in stolpi, okoli leta 1560 pa je srednjeveška utrdba doživela veliko renesančno preobrazbo. Notranje dvorišče so krasili arkadni hodniki, grad pa poslikave, rezljani leseni stropovi in urejen renesančni vrt.

Hmeljnik je bil skozi stoletja dom različnih plemiških rodbin. Med zadnjimi lastniki je bila družina Wamboldt, ki je konec 19. in v začetku 20. stoletja grad temeljito obnovila ter ponovno odkrila nekatere njegove dragocene srednjeveške in renesančne elemente.

Usoden preobrat je prinesla druga svetovna vojna, ko je bil grad leta 1942 požgan. Po vojni je bil del ruševin še dodatno poškodovan, poznejša prizadevanja za obnovo pa gradu niso vrnila nekdanje podobe.

Danes Hmeljnik ostaja mogočna priča skoraj devetstoletne zgodovine ter razvoja grajske arhitekture od romanike in gotike do renesanse. Zaradi svojih arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Namig za obisk: Grad je danes predvsem slikovita zgodovinska kulisa in cilj za ogled zunanjščine ter okolice. Zaradi stanja ruševin je pri približevanju gradu potrebna previdnost.