English
Deutsch
Italian
Šentjernej
Šentjernej je ime dobil po svojem farnem zavetniku sv. Jerneju. Šentjernej se ponaša z bogato zgodovino in čudovitimi krajinami. Tu je v letih 1546-1547 služboval župnik Primož Trubar, ki je zapisal pomembne strani slovenskega jezika in književnosti. Pisatelj Janez Trdina je slikovito opisal kraje v povesti ''Bajke in povesti o Gorjancih'', kar vam bo omogočilo, da se popolnoma vživite v zgodovinsko vzdušje kraja. Šentjernej je znan po pridelavi cvička, tradicionalnih konjskih dirkah, žegnanju konj na štefanovo, koledovanju in Jernejevem - prazniku občine ob godu sv. Jerneja konec avgusta.
Novi Lurd (Rakovnik)
Novi Lurd (Rakovnik) je vas v vznožju Gorjancev pod Opatovo goro (Pečurka, 950 m). Sredi gozda stoji nad Lurškim studencem romanska kapelica Matere božje, Novi Lurd. Svoje ime je dobil po francoskem Lurdu. Prvi začetki romanja segajo v leto 1908. Kraj je zaradi neokrnjene narave izredno lep in privlačen. Posebno radi sem zahajajo romarji v mesecu maju.
Kartuzija Pleterje in muzej na prostem
Kartuzija Pleterje je edini še delujoči kartuzijanski samostan v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1403 na ukaz celjskega grofa Hermana II. V 16.stoletju je bil samostan odvzet kartuzijanom in podeljen jezuitom z namenom, da bi v okolici Šentjerneja odpravili razširjeno luteranstvo. V 18.stoletju je bil samostan ukinjen, leta 1899 pa so ga ponovno odkupili kartuzijani. Danes na naravi prijazen način obdelujejo 30 hektarov kmetijskih zemljišč, ki sodijo k samostanu. Med pleterskimi žganji, pridelanimi iz hrušk, jabolk, sliv in brinovih jagod velja za posebnost pleterska hruška, ki dozori v steklenici pritrjeni na vejo drevesa in jo odtrgajo s steklenico vred ter zalijejo s hruškovim žganjem.
Muzej na prostem je postavljen neposredno ob samostanu Pleterje. Na prijetnem travniku, kjer so bili v srednjem veku samostanski ribniki, stoji danes več starih kmečkih zgradb, značilnih za Šentjernejsko polje 19. stoletja. Sem so jih po letu 1990 prenesli iz okoliških vasi. Ogledati si je mogoče tipično kmečko domačijo in pripadajoča gospodarska poslopja ter stranišče in vodnjak. Vse stavbe, z izjemo sušilnice za sadje oz. lan, so pritlične, izdelane iz lesa hrasta in bukve ter krite s slamo. Osrednji del muzeja predstavlja Kegljevičeva hiša s črno kuhinjo iz leta 1833, ki so jo prenesli iz bližnje vasi Ostrog.
Kobilarna Hosta
Kobilarna Hosta je začela delovati na razmeroma majhni kmetiji. Danes je v hlevu okoli 50 lipicancev. 16 plemenskih kobil in 2 oz. 3 plemenski žrebci poskrbijo, da se čreda vsako leto poveča in pomladi z novim naraščajem. Skoraj polovica lipicancev je čez leto na pašnikih, kjer uživajo v brezmejni svobodi, druženju in dirjanju. V okviru kobilarne delujejo tudi jahalna šola, priprave na tekmovanja, učenje dresurnega jahanja ter terensko jahanje. Ob koncu tedna je možen ogled kobilarne.
Kulturni center Primoža Trubarja
Kulturni center je bil zgrajen z namenom zviševanja kvalitete življenja regije pod Gorjanci. S pestrim programom vseh žanrov zadovoljujejo različne okuse, starostne skupine in zahteve obiskovalcev. Rumena dvorana (315 sedežev), Rdeča dvorana (do 100 sedežev), Zelena dvorana (konferenčni prostor) so s sodobno tehnično opremo primerne tudi za kongresne dejavnosti.
