Gracarjev turn

Ob vznožju Gorjancev, med vinogradi, sadovnjaki in polji šentjernejskega podeželja, stoji Gracarjev turn, eden zanimivejših gradov na Dolenjskem. Njegova podoba skriva več stoletij stavbne zgodovine, njegove sobane pa so tesno povezane tudi z Janezom Trdino in njegovim raziskovanjem življenja ter ljudskega izročila pod Gorjanci.

Začetki gradu segajo v srednji vek. Njegovo najstarejše jedro predstavlja mogočen stolp, okoli katerega je skozi stoletja nastajal današnji grajski kompleks. V 16. stoletju so mu dodali vzhodni in zahodni trakt z vogalnima stolpoma, pozneje notranje arkade in grajsko kapelo, v 19. stoletju pa še nov glavni portal ter značilen urni stolpič nad vhodom. Tako se v njegovi arhitekturi prepletajo sledovi različnih obdobij – od srednjeveškega stolpastega jedra do renesančne utrdbe in poznejših prezidav.

Ime je grad ohranil po svojih zgodnjih gospodarjih, Gracarjih oziroma Grazerjih. Lastniki so se nato skozi stoletja pogosto menjavali, dokler ni posestva leta 1821 kupil Anton Rudež. Z družino Rudež se začne tudi eno kulturnozgodovinsko najzanimivejših poglavij Gracarjevega turna.

Grad Janeza Trdine

Na Gracarjevem turnu je bil pogost gost Janez Trdina, ki ga je z graščakom Karlom Dragotinom Rudežem povezovalo prijateljstvo. Trdina je na gradu preživljal tudi po več tednov, uporabljal Rudeževo knjižnico ter zapisoval narodopisna opažanja in zgodbe iz življenja domačinov. Prav v času svojih poti po teh krajih je zbiral gradivo, iz katerega je nastajal njegov literarni svet Gorjancev, danes najbolj prepoznaven v Bajkah in povestih o Gorjancih. Na pročelju gradu na njegovo povezanost z Gracarjevim turnom opozarja tudi spominska plošča.

Grad je bil nekoč znan tudi po renesančnih stenskih poslikavah s prizori iz zgodb o Samsonu in Herakleju ter motivom antičnega pesnika Vergila. Velik del dragocene notranje opreme in poslikav je bil uničen oziroma poškodovan med drugo svetovno vojno, ko je grad pogorel. Po vojni so se začela prizadevanja za njegovo zaščito, leta 1952 pa je bil ponovno prekrit s streho.

Med posebnostmi Gracarjevega turna so tudi njegova mogočna lesena grajska vrata, za katerimi se skriva majhna nekdanja ječa. Grad z okolico, gospodarskimi poslopji in sledovi nekdanjega vrta še danes pripoveduje zgodbo o življenju plemiških rodbin, burnih zgodovinskih obdobjih in kulturnem svetu Dolenjske.

Gracarjev turn zato ni le slikovit grad pod Gorjanci. Je kraj, kjer se srednjeveška grajska arhitektura sreča z dolenjsko literarno zgodovino – in kjer lahko še danes začutimo pokrajino, ljudi in pripovedi, ki so navdihovali Janeza Trdino.

Gracarjev turn si je zaradi njegovega stanja in zasebnega lastništva smiselno ogledati predvsem kot kulturnozgodovinsko znamenitost od zunaj.

Odkrijte še ostale gradove