Dolenjska, drugačna doživetja

Pot Mare Rupena

Dolenjske Toplicehttp://www.dobrnic.si/

Odsek Evropske pešpoti E7 - Pot Mare Rupene, vas vodi preko gozdov, travnikov, rodovitnih polj in vinogradov ter vasi razgibane dolenjske pokrajine. Vse to predstavlja bogastvo naše naravne in kulturne dediščine in je delo narave ali pridnih človeških rok. Varujmo in ohranjajmo to bogastvo, da ga bodo lahko občudovali tudi tisti, ki pridejo za nami.

Mara Rupena (rojena l. 1918 v Mirni Peči), je bila delegatka prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze in na kongresu izvoljena prva sekretarka te organizacije ter aktivistka za izboljšanje položaja kmečkih žensk in razvoj slovenskega podeželja, posebej manj razvitih območij Dolenjske.

Dolžina poti: od Dolenjskih Toplic do Dobrniča je dolg okrog 21 km in zahteva okrog 7 ur zmerne hoje, krak od Žužemberka do Dobrniča pa okrog 12 km in zahteva okrog 4 ure hoje. Celotna trasa od Dolenjskih Toplic preko Dobrniča do Žužemberka ali obratno torej zahteva od popotnika celodnevno popotovanje. Pot je označena z rdeče-rumenimi markacijami, ki se jih držite, da se na poti ne bi izgubili ali prispevali k uničevanju okolja in po nepotrebnem plašili divjadi. 

Nadihajte se svežega zraka in se naužijte lepot dolenjskega kraškega sveta, pri čemer ne spreglejte vasic in če le utegnete spregovorite tudi s prijaznimi domačini. 

Odcep E7-Pot Mare Rupene se prične v Dolenjskih Toplicah, ki so znane predvsem po termalnem zdravilišču, ki se omenja že v 13. stoletju. Staro jedro naselja je ob barokizirani cerkvi sv. Ane iz leta 1648. Na južni strani cerkve je ostanek nekdanjega taborskega obzidja s strelnimi linami, na bližnjem hribu Cvinger pa je bila prazgodovinska naselbina. 

Pot nas potem popelje nad Sotesko, krajem z ostanki nekdanjega mogočnega gradu, in se preko Ajdovske planote spusti v Globodolsko dolino, ki je edino kraško polje v Sloveniji, ki leži v smeri sever-jug. Dolgo je skoraj 4 km in široko do 750 m. V z gozdom obkroženi spokojni dolini so locirana tri naselja: Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol. V Dolenjem Globodolu stoji cerkev sv. Marije Magdalene. Gorenji Globodol je izredno zanimiv zaradi svoje ohranjene arhitekture in značilne postavitve domačij ob cesti. Pot se nadaljuje do vinorodnih goric v Šmavru, kjer med številnimi zidanicami izstopata cerkvici sv. Ane in sv. Mavricija, mimo katere vas pot tudi popelje. Preko Svetinj in Šahovca se nato spustite v Dobrniško kotlino. 

To je izrazito kmetijsko območje, v kraju samem pa stoji tudi mogočna baročna cerkev sv. Jurija iz leta 1777, v kateri sta bila krščena kar dva škofa: misijonarski škof med ameriškimi Indijanci Friderik Irenej Baraga, razglašen za svetnika, ter nekdanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. V okolici Dobrniča je še nekaj mojstrov domačih obrti. Eden takšnih je pletarski mojster Franc Koželj, ki svoje spretnosti in izdelke pokaže in tudi prodaja na številnih prireditvah in sejmih v domačem in širšem slovenskem prostoru. V Dobrniču se Pot Mare Rupene sreča z Baragovo pohodno potjo, nato pa se nadaljuje preko vinskih goric in gozdov Lisca ter vasice Reber mimo spomenika padlim borcem NOV na Cviblju do trga v Žužemberku

Tu si lahko ogledate obnavljajoči se grad, ki se omenja že leta 1246. Najprej je bil v lasti Habsburžanov, nato pa grofov Turjaških. Litoželezni vodnjak na trgu je izdelek nekdanje znamenite livarne na Dvoru. Na vzpetini nad krajem stoji tudi na novo pozidana cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila v ruševinah dolga leta po II. svetovni vojni. 

Lahko se sprehodite tudi ob reki Krki in si ogledate številne lehnjakove slapove.


Vsako leto je v oktobru organiziran tudi tradicionalni pohod.

Naloži brošuro