English
Deutsch
Italian
Žužemberk
Občina Žužemberk leži v Suhi krajini. Žužemberk, središče Suhe krajine, leži ob zgornjem toku reke Krke in združuje raznoliko naravno ter kulturno dediščino, vredno ogleda: reka Krka z rečno dolino, lehnjakovi pragovi v Praprečah, lehnjakovi pragovi pod gradom, trasa rimske ceste, grad Žužemberk, litoželezen vodnjak, pokopališki križ iz leta 1867, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, cerkev sv. Roka, cerkev sv. Miklavža, Zajčev mlin, Vehovčev mlin, Rojčev mlin, Gričarjev mlin, razvaline papirnice, spomenik NOB na Cviblju.
1. Grad Žužemberk
Grad Žužemberk je eden najslikovitejših gradov na Slovenskem. Njegova zgodovina sega v 13. stoletje, v 16. stoletju pa so ga utrdili v trdnjavo s sedmimi obrambnimi stolpi. Od leta 1538 do druge svetovne vojne so bili njegovi lastniki Auerspergi – Turjačani. Med vojno je bil grad bombardiran, v 60. letih prejšnjega stoletja pa se je pričela obnova. V poletnih mesecih potekajo v gradu kulturno-turistične prireditve.
2. Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je dvostolpna baročna cerkev, ki dominira na hribu nad Žužemberkom. Leta 1944 je bila požgana, leta 1993 pa ponovno obnovljena pod vodstvom arhitekta F. Kvaternika. Glavni in Marijin oltar sta obnovljena na podlagi arhivskih fotografij. Cerkev ima dva oltarja in križev pot ter 35-registrske Bachove baročne orgle, ki so bile blagoslovljene leta 2005. V cerkvi so ustvarjali različni umetniki, kot so Tone Perko, Maša in Nikolaj Mašuk ter domači rezbar Miha Legan.
3. Lehnjakovi pragovi na reki Krki
Krka je edina slovenska reka, v kateri se izloča lehnjak. Lehnjak nastaja v razmeroma plitvi vodi, iz katere se izloča raztopljeni apnenec, ki se nabira na rastlinah v rečni strugi. Ko rastline odmrejo, ostane luknjičava usedlina. Tako se oblikujejo lehnjakovi pragovi. Na Krki jih je 90, najslikovitejši so pri vasi Krka, v Žužemberku in na Dvoru, kjer so najvišji. V preteklosti so ob lehnjakovih pragovih gradili mline ter žage in ker so želeli zagotoviti, da bi voda odtekala ves čas v isti višini, so pragove žagali. Zaradi propada večine mlinov in žag tega ne počnejo več, zato se pregrade vsako leto zvišajo za nekaj centimetrov.
4. Auerspergova železarna na Dvoru
Železarna na Dvoru je delovala od leta 1796 do 1891 in je bila eden največjih industrijskih obratov na Slovenskem. Odločilno vlogo pri njenem razvoju je imel Ignac Plantz, ki je klasično fužino posodobil v železolivarno. Poleg izdelkov iz litega in kovanega železa za gospodarstvo in gradbeništvo so izdelovali tudi predmete umetniškega liva, ki so bili v prvi polovici 19. stoletja v Evropi zelo moderni. Med drugim so izdelovali tudi svečnike, krožnike, peči, nagrobne križe, vodnjake ter balkonske in mostovne ograje, ki se uvrščajo med prve primere industrijskega oblikovanja na Slovenskem. Leta 1891 je železolivarna zaradi prehude konkurence prenehala obratovati.
5. Cerkev sv. Nikolaja in sv. Roka
Cerkev sv. Nikolaja in sv. Roka sta najstarejši cerkvi v občini Žužemberk. Cerkev sv. Nikolaja iz 13. stoletja ima še ohranjene ostanke srednjeveških fresk. Cerkev sv. Roka nad Stransko vasjo je bila zgrajena kot znak hvaležnosti, ko se je prenehala kuga, ki je v Žužemberku morila leta 1625. Obe sta zavarovani kot kulturni spomenik.
6. Ulica Breg in ulica nad Miklavžem
Ulica Breg na levi strani Krke in ulica Nad Miklavžem na desni, sta slikoviti starodavni trški ulici, ki jih krasijo v breg postavljene hiše s terasasatimi vrtovi, ozkimi potkami in stopnicami ter slikovitimi balkoni in »ganki«. Na Bregu št. 21 se je leta 1897 rodila Rozalija Sršen oz. Zalla Zarana prva slovenska filmska igralka v Hollywood-u, z ulice Nad Miklavžem pa je čudoviti pogled na grad in slapove.
