Šmarješke Toplice

V Šmarjeških Toplicah vstopite v svet vinogradov, travnikov, gozdov, legend ter termalnih objemov. Pred petdesetimi leti kmečko okolje danes le še delno ostaja, saj je kmetijstvo le še dopolnilna dejavnost. Vinogradi so vzorno urejeni, tu se pridno prideluje odličen cviček, ki ga lahko pokušate na vinski fontani. Kraj slovi po zdraviliškem turizmu, s sodobnim termalnim središčem. Narava ponuja športne aktivnosti in doživetja ter odkrivanje bogate kulturne dediščine.

Klevevž

Klevevž obsega Zgornjo Klevevško jamo, ruševine gradu Klevevž, Spodnjo Klevevško jamo s hipotermalnim izvirom (edina znana topliška jama), ter sotesko Radulje z začetkom pri Klevevški Toplici. Radulja v zgornjem toku ustvarja slapove in skoke v divjem kanjonu. Hipotermalni izvir Klevevška Toplica (21–25 °C) je primeren za kopanje. Ob sotočju Laknice in Radulje so močvirnata Zdravci, ki ob dežju preplavijo ravnino, nudijo dom redkim pticam in živalim. Stoletne vrbe ob Radulji dopolnjujejo sliko kraja.

 

Hiša žive dediščine

Vsem potnikom toplo priporočamo obisk Hiše žive dediščine z razstavo “Iz narave v prihodnost”. Tam boste spoznali življenje prebivalcev tega območja od prazgodovine do danes, vključno z vinarsko in kulinarično dediščino.

Indijski lotos

V središču zdraviliškega parka v Šmarjeških Toplicah, ob botanični poti, se nahaja jezerce, napajano z izvirom tople vode, kjer že leta raste izjemno redka rastlinska vrsta – indijski lotos. Poleti je površina jezerca gosta z velikimi povoščenimi listi, medtem ko se nad vodo razprostira več sto nežnih rožnatih cvetov. Naravna nahajališča tega lotosa so zdaj redka le še v nekaterih delih Azije in Avstralije. Misel, da indijski lotos pri nas ne preživi zime, je prevladovala dolgo časa, zato je njegova prisotnost v Šmarjeških Toplicah še toliko bolj izjemna.

 

Cerkev Sv. Marjete v Šmarjeti

Cerkev sv. Marjete v Šmarjeti je bila zgrajena med letoma 1909 in 1928, nadomešča pa starejšo srednjeveško cerkev. Njena arhitektura odraža čas nastanka, notranja oprema pa je delo priznanih slovenskih umetnikov. V cerkvi je veličastna slika Križanja iz 17. stoletja, prenesena iz cerkve Karmelske Matere Božje v Slapih. Obdaja jo kamnit zid, ki je nekoč označeval meje farnega pokopališča, zapuščenega leta 1948. Na pročelju je spominska plošča padlim v 1. svetovni vojni, edinstvena na Dolenjskem.

Z vrha zvonika na katerega vas vodi 126 stopnic se razlega čudovit razgled.