Kulturna dediščina

Preplet kultur na območju Šmarjeških Toplic potrjujejo predvsem arheološke najdbe iz različnih časovnih obdobij. Na Vinjem Vrhu je že v železni dobi nastalo močno utrjeno naselje, o katerem pričajo najdbe v grobiščih. Posebna najdba je t. i. orant, obesek iz keltskega obdobja, katerega motiv še danes buri domišljijo. Več o pestri dediščini kraja boste izvedeli […]

Baragova domačija v Mali vasi predstavlja značilno izoblikovano dominanto v prostoru. Baragov dvorec po svoji velikosti in zasnovi spominja na malo graščino. Kamnita plošča med nizkima oknoma levo od velikih vrat nam priča, da se je tukaj rodil naš veliki misijonar Friderik Irenej Baraga, ki je za vselej zapisal ime slovenskega naroda v zgodovino najbolj […]

Prvič omenjena leta 1283 cerkev sv. Andreja ponosno ohranja svojo baročno tradicijo. Sledeč ljudskemu izročilu je sosednja vas Bela Cerkev dobila ime ravno po tem sakralnem objektu. Lokacija cerkve je omenjena že v znameniti listini freisinškega škofa, izdani 15. junija 1074 v Ogleju. Obiščite še: Hiša žive dediščine

Pri Brulčevih v Hrušici na Dolenjskem se po ustnem izročilu ukvarjajo z mlinarstvom od leta 1777. Po vsej verjetnosti je mlin še starejši, saj je vrisan na vojaškem zemljevidu (1763-87). Sedanjo zunanjo podobo in notranjo razporeditev prostorov je dobil po temeljiti prenovi in povečavi v 70-ih letih 19. stoletja. Brulčev mlin uvrščamo med mline na […]

LUKOV DOM  Lokacija: Telefon: +386 (0) 41 315 165, +386 (0) 7 306 60 25  Mail: baza.20@dolenjskimuzej.si  Lukov dom se nahaja pod Bazo 20. V njem ima Dolenjski muzej Novo mesto sedež dislocirane enote Kočevski Rog z vodičem za obiskovalce Baze 20.  ČEBELARSKI DOM NA PODSTENICAH  Lokacija: Podstenice 3, 8350 Dolenjske Toplice Telefon: +386 (0) […]

V galeriji Dvorskih likovnih dni si je možno ogledati likovna dela aktualnega likovnega druženja priznanih likovnih ustvarjalcev iz mednarodnega prostora. V trinajstih letih se je na Dvorskih likovnih dnevih zvrstilo preko  100 selektivno izbranih likovnih ustvarjalcev. Nastala je bogata zbirka del, ki predstavljajo komunikacijo s svetom zunanjega, pa tudi notranjega, ki so pripovedi, izpovedi, izraz […]

Nad vasjo Orehovica v Šentjeneju stoji lepo ohranjena, z vrtovi in sadnim drevjem obdana, graščina Gracarjev turn iz 13. stol., od koder se odpira pogled na prostrane njive in travnate preproge. Zanimivost graščine so velika lesena vrata, narejena iz enega samega kosa lesa, oblikovala pa jih je samo sekira.

Grad Grm, največji novomeški dvorec, stoji na griču Grm in je bil zgrajen konec 16. stoletja po naročilu Krištofa Mordaxa. Do gradu vodi slikovit kostanjev drevored, njegova arhitektura pa se ponaša s štirimi enonadstropnimi trakti, ki obdajajo atrij. Nekoč bogato dekorirana notranjost skriva osrednjo sobano z izjemnimi poslikavami in štukaturami iz 17. stoletja, ki je […]

Grad Mirna, znan tudi kot Speča lepotica, velja za enega najstarejših gradov na Slovenskem, saj njegove korenine segajo v 11. stoletje. Zgrajen je bil na nekdanjem ozemlju grofice Eme Breško-Selške, skozi zgodovino pa so ga upravljale številne pomembne plemiške družine, kot so Celjski grofje in Habsburžani. Grad je preživel turške vpade, kmečke upore in številne […]

Grad Otočec, pozidan na enem od otokov reke Krke, je edini vodni grad na Slovenskem. Pri ogledu gradu velja opozoriti na nekaj redkih, še ohranjenih arhitekturnih detajlov (renesančni, iz peščenjaka izklesan vhodni portal iz 16. st, okrašen z marmornima medaljonoma z renesančnima dekliškima profiloma). Na notranjem dvorišču lahko na enem od pomolov osrednje grajske stavbe […]

Žužemberški grad je eden najslikovitejših in tipičnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem. Njegovi ostanki se mogočno dvigajo na strmem skalovju nad reko Krko. Kamnita vrata štirioglatega stolpa naj bi imela vklesano letnico 1000, kar priča, da bi dal grad postaviti Viljem I, mož sv. Eme, ki je bil takrat krajišnik Savinjske krajine. Največ zanimanja in obiskovalcev […]

V bližini partizanskih bolnic so v vrtačah uredili grobišča, kamor so pokopavali umrle ranjence. Pokop je potekal po točno določenem postopku, ki ga je določila uprava Slovenske centralne vojne partizanske bolnice. Pri pokopu je moral biti prisoten vsaj en tovariš iz vodstva bolnice. Po koncu vojne, v 50. letih prejšnjega stoletja, so bile žrtve prenesene […]

Jurjeva domačija, kulturno-etnološki spomenik od leta 2000, predstavlja srednjeveško občino Trebnje s hišo iz 18. stoletja in ohranjeno notranjo opremo, vključno s svinjaki, kaščo, vodnjakom. Muzej na prostem.

Na območju Kočevskega roga je bilo v času 2. svetovne vojne zgrajenih skupno 24 partizanskih bolnic, povezanih v Slovensko centralno vojno partizansko bolnico. Danes so na ogled le še ohranjeni bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik, ki imata simbol kulturne dediščine.  Prva bolnica v Kočevskem rogu je začela delovati v začetku junija 1942, v takratni gozdarski […]

Po koncu druge svetovne vojne so enote Jugoslovanske armade pomorile več tisoč slovenskih domobrancev in civilistov. V Kočevskem rogu je odkritih 8 takih lokacij. Brezno pod Krenom Vsako leto se tam odvija sveta maša v spomin na po vojni ubite ljudi. Dvojno brezno pri Cink križu Je najmanj obiskano grobišče povojnih zločinov v Kočevskem rogu. […]

Romarska cerkev Matere božje na Zaplazu je osrednje romarsko središče v škofiji Novo mesto, zaradi markantne lokacije na vrhu Zaplaškega hriba pa je priljubljeno zbirališče mnogih izletnikov. Secesijska zvonika, ki se mogočno dvigata v višave, jo značilno ločita od ostalih cerkva v okolici in sta njen najbolj prepoznavni del.